3/9. Bajka o vili

KOT V ZIBELKI MIMO ZELENIH BREGOV,
SE ZIBLJE IN SANJA REKA.
V MRAKU DVIGUJE IZ NJENIH SLAPOV,
SE BELIH MEGLIC SIJAJ.

OB POLNOČI SREDI PENEČIH VODA,
SI VILA LASE RAZPLETA
IN MESEC JI VSAKOKRAT DA PAJČOLAN, 
NEKOČ ZA POROKO STKAN.

LEGENDA POVE, DA OB REKI ŽIVI
IN SKRIVA SE SREDI LOČJA.
BELA PODOBA DEKLETA Z VASI,
IZ DAVNIH SKRIVNOSTNIH DNI.

JE REKA ODNESLA JI FANTA NEKOČ
IN VSE DO TEDAJ NA SLAPU,
JOČE ZA NJIM VSAKO MESEČNO NOČ,
A ZJUTRAJ NIKJER JE NI.

RAD HODIM TJA VSAK VEČER, JO ŽELIM VIDETI.
A ZAMAN, VEDNO PREJ SE NAD REKO MI DAN PREBUDI.
RAD BI VERJEL, DA NEKJE JE DEKLE, KI PRIŠLA,
BI ZVEČER NA TA SLAP SI ZVESTOBO ZA ME ISKAT.